Najhrana za najzdravje

NADOMESTKI: rdeče grozdje, brusnice, maline, gozdne jagode, ribez, robidnice, češnje in vse druge vrste svežega, zamrznjenega ali posušenega jagodičja.

Vesela novica za sladkosnede ljubitelje sadja je, da ima le malo hrane tako dobre učinke na zdravje kot borovnice. Poleg špinače in lososa so ena izmed treh najpomembnejših vrst najhrane. V navidez majhnih jagodah se skriva velikanska moč. Te "jagode za zdravje ali možgane", kot jih pravilno imenuje ameriška javnost, vsebujejo veliko hranilnih snovi in pa toliko antioksidantov, kolikor jih vsebuje petkratna količina korenja, jabolk, brokolija ali bučk! Poleg izrednih zdravilnih učinkov in učinkov proti staranju (Alzheimerjeva bolezen in demenca) zmanjšujejo borovnice tudi tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter tudi za nastanek raka. Pomagajo tudi za izboljšanje koordinacije, ravnotežja in celo pri multipli sklerozi. Hvaležna pa jim bo tudi naša koža, saj jo ohranjajo zdravo in zmanjšujejo starostne kolobarje in gubice okoli oči. Vsebujejo velike količine rastlinskih hranilnih snovi - predvsem antocianina, ki jim daje tudi značilno modro vijoličasto barvo. Delujejo kot močni antioksidanti, ki med drugim: blažijo vnetja, pripomorejo k širjenju žil in zavirajo strjevanje krvi ter nastajanje strdkov. Čim bolj je borovnica temnejša, tem več antocianina vsebuje. Pridnim nabiralcem borovnic se torej ni treba več sramovati črnih rok (in ust - tistim malo manj pridnim). Več o tem v knjigi na straneh 84-87.

POLIFENOLI, FLAVONOIDI

Polifenoli v jagodičju spominjajo na zborovske dirigente. Vse druge hranilne snovi so del velikega, učinkovitega zbora, ki s skupno močjo ustvari nekaj veliko močnejšega kot le posamezen glas. Imejte to v mislih in se zavedajte, da je vsak polifenol v posamezni jagodi edinstven, zato uživajte različne vrste jagod. Ne omejite uživanja jagodičja le na eno vrsto. Jejte vse!

Magična moč borovnic je skrita v antioksidacijskih rastlinskih hranilnih snoveh - predvsem v antocianinu iz družine flavonoidov. Borovnice, predvsem divje, vsebujejo najmanj pet različnih vrst antocianina. Največ te snovi je v povrhnjici jagod. Antocianini omogočajo borovnicam, da delujejo kot močni antioksidanti, hkrati pa blažijo vnetja. Imajo pa tudi ključno vlogo pri nevtralizaciji škode prostih radikalov na celicah in tkivu. Sistem kapilar krepijo tako, da spodbujajo nastanek kakovostnega kolagena - sestavnega dela tkiv. Antocianini spodbujajo tudi širjenje krvnih žil in podobno kot aspirin zavirajo strjevanje krvi in nastanek krvnih strdkov. Več o tem v knjigi na straneh 85-86.

Jagodičje, predvsem brusnice, vsebujejo veliko flavonoida kvercetina, ki ima pomembne protivnetne lastnosti. Nedavno objavljeni članek o flavonoidih pravi, da bo znanost potrdila zdravilne učinke jagodičja in grozdja, ki ga uporablja "ljudska medicina".

Moč antioksidantov in nekaterih vrst flavonoidov v borovnicah znanost šele odkriva. Tako so prišli do osupljivega spoznanja, da jagode zavirajo številne degenerativne bolezni, povezane s staranjem možganov.

BOROVNICE IN MOŽGANI

Do ugotovitev o borovnicah je veljalo, da posledic starostne degeneracije ni mogoče zmanjšati. V ZDA je potekala raziskava o vplivu borovnic na človeške možgane v okviru Ministrstva za kmetijstvo, v centru za raziskovanje prehrane in staranja na univerzi Tufts. Ostarele podgane, ki so dobile več borovnic so dosegle boljše rezultate pri številnih nalogah, izboljšala pa sta se jim tudi koordinacija in ravnotežje. Kaj pa ljudje? Študije, ki še potekajo, so pokazale, da imajo ljudje, ki na dan zaužijejo skodelico borovnic 5 do 6 odstotkov boljše rezultate motoričnih spretnosti. Vemo pa tudi, da borovnice pozitivno vplivajo na ljudi z multiplo sklerozo. Več o tem v knjigi na straneh 87-89.

Borovnice poleg možganskih spodbujevalcev antocianinov vsebujejo še en antioksidant, to je elagično kislino. Ta ovira nastajanje tistih reakcij v metabolizmu, ki povzročajo raka. Ljudje, ki uživajo sadje z veliko elagične kisline, imajo trikrat manj možnosti za nastanek raka kot tisti, ki uživajo malo ali nič elagične kisline. Jagodičevje - rdeče maline, robidnice, črni ribez - pa so sadje, ki vsebuje trikrat do devetkrat toliko elagične kisline kot trije drugi pomembni viri te kisline - oreški, jagode, ameriški orehi - in skoraj petnajstkrat toliko kot druge vrste sadja in zelenjave. Več o tem v knjigi na straneh 89-90

Ker vsebujejo pektin - topno vlaknino, nam borovnice lahko pomagajo pri diareji in zaprtju. Poleg tega lahko pomagajo tudi pri napenjanju, kar jim omogoča tanin, medtem ko polifenoli delujejo antibakterijsko. Več o tem v knjigi na strani 90.

S pomočjo svojih dobrodejnih snovi lahko borovnice sečilom pomagajo tako, da preprečijo bakteriji E. coli, da se prilepi na sluznico mehurja in sečevodov. Ta bakterija namreč povzroča vnetja sečil.

Francoski paradoks se nanaša na navidezno protislovje, ki so ga odkrili v nekaterih francoskih regijah. Kjub velikim količinam zaužitih mlečnih maščob so odkrili malo primerov bolezni srca in ožilja. Raziskovalci so menili, da je vzrok v količini alkohola v vinu, ki ga pijejo ti ljudje. Več o tem v knjigi na straneh 90-92.

Polifenoli v ovojnici grozdnih jagod preprečujejo oksidacijo LDL ali ''slabega'' holesterola. To pa je ključna točka v procesu napredovanja koronarne arterijske bolezni. Uživanje alkohola je povezano s tveganji za nastanek drugih bolezni, vendar pa kljub vsemu popiti kozarec rdečega vina moškemu in pol kozarca ženski prinese pozitiven učinek. Večino pozitivnih učinkov zmernega uživanja rdečega vina lahko dosežemo s pitjem 100-odstotnega grozdnega ali višnjevega soka, soka iz granatnih jabolk, brusnic, sliv. Več o tem v knjigi na straneh 91-92.

Pri kosilu uživajmo stoodstotni sok ali vino, ker polifenoli v teh pijačah pomagajo nevtralizirati negativne učinke oksidiranega olja in maščob v hrani in sežganih delov zapečene hrane. Ker nekateri sokovi vsebujejo veliko kalorij, upoštevajmo to pri našem življenjskem slogu in te kalorije uravnovesimo z več gibanja ali z omejitvijo uživanja drugih kalorij.

Suho sadje je bogat vir dobrodejnih hranilnih snovi, saj se te ohranijo ne gleda na velikost - celo še bolj so skoncentrirane. Edina razlika je, da suho sadje vsebuje malo vitamina C. Vsebuje pa pomembne snovi, ki zmanjšujejo nastajanje gub. Pozor! Nekatere vrste suhega sadja proizvajalci poškropijo s kemikalijo za zavarovanje pred plesnijo. Več o tem v knjigi na strani 92.

Borovnice lahko uživamo samostojno ali skupaj z drugimi vrstami sadja, zelenjave, žitaric, mlečnih izdelkov idr.

NEKAJ PREDLOGOV ZA UŽIVANJE BOROVNIC

	Jagode in pšenična semena natresemo v jogurt.
	Zamrznjene jagode dodamo v vročo ovseno kašo.
	Dodamo jih k mrzlim žitaricam.
	Privoščimo si slasten napitek iz jagod, jogurta, banan, ledu in sojinega mleka ali mleka brez maščobe.
	Nekaj jagod stresemo na polnozrnate palačinke tik preden jih obrnemo.
	Jagode stresemo v sojino mleko in ga sladkamo z medom

© ® ™ 2005, DEBORA, Ljubljana. ''Najhrana'', ''najzdravje'' in ''najhrana za najzdravje'' so zaščitene znamke Debore, Ljubljana.
©2004, 2005 DEBORA, LJUBLJANA
DEBORA, založništvo in promocija kulture, d.o.o., Lipahova ulica 23, 1000 Ljubljana.
Elektronska pošta:

info@debora.si, tel.: 01/242 99 00, 01, 04, 05, faks: 01/242 99 06.

Spletna stran www.najhrana.si in vse, kar je na njej in v knjigi NAJHRANA ZA NAJZDRAVJE, je zaščiteno po Zakonu o avtorski pravici. Kakršnakoli objava in razpolaganje na kakršenkoli način z deli besedila ali s celotnim besedilom je dovoljeno edinole na podlagi pisnega dovoljenja nosilca avtorske pravice Debore, d.o.o., Ljubljana.