Poznamo štiri glavne skupine prehranskih maščob:

	nasičene maščobe,
	transmaščobe (delno hidrogenirana olja),
	enkrat nenasičene (mononenasičene)maščobe in
	večkrat nenasičene (polinenasičene) maščobe.

Nasičene maščobe so predvsem v rdečem mesu, polnomastnih mlečnih izdelkih in v nekaterih vrstah tropskih olj. Te maščobe povečujejo tveganje za nastanek koronarne srčne bolezni, kapi, sladkorne bolezni, nekaterih vrst raka in debelosti. Te maščobe ne bi smele presegati več kot 7 odstotkov vseh zaužitih maščobnih kalorij na dan.

Transmaščobe so tudi škodljive in mogoče so še slabše kot nasičene maščobe. Zato bodimo pozorni na etiketo ''delno hidrogenirano rastlinsko olje'', kakor jih označujejo na embalaži hrane.

Enkrat nenasičene (mononenasičene) maščobe najdemo v olivnem in repičnem (ripsovem) olju. Te maščobe varujejo srce in ožilje, zmanjšujejo tveganje za nastanek raka in odpornost na inzulin, fiziološkega stanja, ki lahko pripelje do nastanka sladkorne bolezni.

Večkrat nenasičene (polinenasičene) maščobe se delijo na: omega-6 (linolna kislina ali LK) in omega-3 (alfa linolenska kislina ali ALK) maščobne kisline. Naše telo teh dveh vrst maščob ne more izdelovati, zato se moramo potruditi, da ju v telo vnesemo s tem, kar jemo.

Omega-6 maščobne kisline najdemo v koruznem olju, olju barvilnega rumenika, olju bombaževega in sončničnega semena. Teh maščobnih kislin je v naši prehrani veliko preveč.

Omega-3 maščobne kisline pa se pojavljajo v dveh tipičnih oblikah: rastlinske omega-3 maščobe (ALK) in omega-3 maščobe, pridobljene iz morskih živali (EPK/DHK). Teh maščobnih kislin ni dovolj v naši prehrani, zato jih moramo nujno vključiti v svojo prehrano, če želimo vzpostaviti ravnovesje v telesu.

Dobrodejni učinki omega-3 maščobnih kislin:

	zmanjšanje tveganja za nastanek koronarne arterijske bolezni,
	nadzor visokega krvnega tlaka,
	preprečevanje raka (predvsem raka dojk in širokega črevesa),
	preprečevanje starostne degeneracije rumene pege,
	ublažitev avtoimunskih bolezni,
	lajšanje depresij in številnih drugih duševnih težav.

Najboljše ravnotežje med maščobami je ravnotežje med omega-3 in omega-6 esencialnimi maščobnimi kislinami, ki mora biti nekje od 1 proti 1 do 1 proti 4. Na žalost pa tipična zahodnjaška prehrana vsebuje štirinajstkrat do petindvajsetkrat več omega-6 kot pa omega-3 maščobnih kislin. Preveč omega-6 maščobnih kislin lahko povzroči stanje, ki poveča tveganje za nastajanje krvnih strdkov in zoževanje krvnih žil. Losos je ena izmed najbogatejših, najokusnejših in lahko dostopnih morskih virov omega-3 maščobnih kislin. Omega-3 maščobne kisline pa niso samo v ribah, ampak tudi v zelenolistni zelenjavi ter v mesu živali, ki se hranijo s travo. Več o maščobah v knjigi na straneh 147-156.

Koliko omega-3 maščobnih kislin bi morali zaužiti? V prehrano bi bilo najbolje uvrščati obe vrsti (rastlinskega - ALK in živalskega izvora - EPK/DHK) omega-3 maščobne kisline. Nekatere lastnosti imajo namreč skupne, nekatere pa so značilne samo za eno vrsto. Za zdaj še ni znano najboljše razmerje vnosa ALK in EPK/DHK omega-3 maščobnih kislin.

© ® ™ 2005, DEBORA, Ljubljana. ''Najhrana'', ''najzdravje'' in ''najhrana za najzdravje'' so zaščitene znamke Debore, Ljubljana.
©2004, 2005 DEBORA, LJUBLJANA
DEBORA, založništvo in promocija kulture, d.o.o., Lipahova ulica 23, 1000 Ljubljana.
Elektronska pošta: info@debora.si, tel.: 01/242 99 00, 01, 04, 05, faks: 01/242 99 06.

Spletna stran www.najhrana.si in vse, kar je na njej in v knjigi NAJHRANA ZA NAJZDRAVJE, je zaščiteno po Zakonu o avtorski pravici. Kakršnakoli objava in razpolaganje na kakršenkoli način z deli besedila ali s celotnim besedilom je dovoljeno edinole na podlagi pisnega dovoljenja nosilca avtorske pravice Debore, d.o.o., Ljubljana.