SLOVENSKI STROKOVNJAKI O PRAVILNI PREHRANI

Prof. dr. Dražigost Pokorn, (upok. redni profesor Medicinske fakultete v Ljubljani) odgovarja na članek prof. dr. Božidarja Žlendra s katedre za tehnologijo mesa na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Članka se ukvarjata s problematiko uživanja t. i. rdečega mesa.

Dr. Pokorn pravi, da je zdrava prehrana varna, redna, hranilno in energijsko uravnotežena glede na starost, spol in zdravstveno stanje. Pomembno je delovanje živil v kombinaciji z drugimi. Najbolje je torej uživati mešano hrano. Uravnotežena in funkcionalna prehrana ima primerno in zdravo količino ter razmerje vseh potrebnih hranilnih in varovalnih snovi, ki jih človek potrebuje za zdravje in dobro počutje. Vsebuje naj dovolj: železa, cinka, vitaminov B, omega-3 maščobnih kislin in konjugirane maščobne kisline ter seveda drugih hranil, kakršnih vsebuje v veliki količini tudi meso.

V svojem članku omenja dr. Pokorn francoski paradoks, ki ga najdemo tudi v knjigi Najhrana za najzdravje. Strnjena ugotovitev na podlagi tega pojava je, da moramo pri uživanju veliko mastnega mesa z veliko slabimi maščobami pojesti še več zelenjave in sadja, da ostanemo zdravi.

Uravnoteženo prehrano lahko sestavimo iz vseh vrst mesa. Ravno tako tudi varovalno prehrano; le da moramo paziti na razmerje med rdečim in perutninskim ali ribjim mesom. Zadnje raziskave so tudi pokazale, da človek ne potrebuje toliko bakra, cinka, selena in kroma na dan, kakor smo pred tem mislili.

Na podlagi lastnih in tujih raziskav so znanstveniki, epidemiologi z inštituta za javno zdravje na harvardski univerzi izdelali priporočilo za varovalno prehrano. Priporočeno razmerje med rdečim mesom, ribami in perutnino za odrasle moške je 1 (rdeče meso) : 6 (ribe, perutnina). Za ženske pa je priporočena količina 3-krat več ribjega in perutninskega mesa kot pa rdečega.

Dnevno priporočilo za količino pustega mesa po ameriškem državnem izobraževalnem programu za holesterol je za moške enkrat, za ženske pa 2-krat na teden rdeče meso.

Tak način prehrane naj bi znižal tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja od 30 do 40 odstotkov, seveda pod pogojem, da dnevna prehrana vsebuje tudi veliko sadja in zelenjave in druga prehranska priporočila ter le nekaj žličk rastlinskega olja.

Hrana za razmislek

Po letih nasvetov za pravilno in dietno prehrano prihajajo nove, šokantne ugotovitve. Najhrana po Stevenu Prattu in Kathy Mathews potrjuje, da je dobro jesti zelenjavo. Knjiga je organizirana kot "pridiga" o štirinajstih vrstah najhrane s poudarkom na načinu življenja, ki zmanjša tveganje za različne bolezni in zoži vašo širino pasu. Znanstvene ugotovitve so napisane v bralcem dostopnem jeziku.

Elle, januar 2004

Zakaj ne najboljše?

Premalo je časa za toliko koristnih živil! To bi lahko pomislili po prebiranju knjige, ki je ključ med drugim tudi do zdravega hujšanja.

Hers, februar, 2004

Štirinajst vrst hrane, ki vam bodo spremenile življenje

V njih je skrivnost dolgega življenja. Pa ne le to; avtorja vam zagotavljata tudi odlično počutje in lep videz. Pravilna hrana lahko resnično spremeni potek biokemije vašega telesa. Zaustavi lahko škodo na celičnem nivoju, ki bi se sicer lahko razvila v bolezni.

S knjigo se strinja tudi Katherine Tallmadge, predstavnica Ameriškega dietičnega društva. Tudi sama vsak dan je borovnice, ovsene kosmiče in jogurt. Dodaja pa, da bi sama na seznam najhrane prištela še kakav. Raziskave namreč kažejo, da vsebuje še več antioksidantov kot zeleni čaj, za katerega se bolj zavzema dr.

Pratt s sodelavci.

Julie Upton hvali promocijo polnovredne hrane, saj je to dobra in zdrava hrana, ki bi jo morali jesti vsi.

V knjigi so poleg že znanih nekatere nove, presenetljive ugotovitve. Vsi vemo, kako zdrava je špinača, saj smo že kot otroci občudovali Popaja. Toda kdo bi si mislil, da je buča tako mogočna zelenjava?!

New York Post, 23. december 2003

Dober obrok se prične z dobrim načrtom. Dr. Steven Pratt nam pravi, da pozabimo na obsedenost s proteini, ogljikovimi hidrati in maščobami in se namesto tega osredotočimo na mikrohranila, kamor spadajo vitamini in druge močne kemikalije. Najhrana vam pokaže, kako z vsakim obrokom dobiti največ hranilne vrednosti. Zato uvrstite 14 vrst najhrane na vaš nakupovalni seznam.

The Daily News of Los Angeles, 29. december, 2003

© ® ™ 2005, DEBORA, Ljubljana. ''Najhrana'', ''najzdravje'' in ''najhrana za najzdravje'' so zaščitene znamke Debore, Ljubljana.
©2004, 2005 DEBORA, LJUBLJANA
DEBORA, založništvo in promocija kulture, d.o.o., Lipahova ulica 23, 1000 Ljubljana.
Elektronska pošta: info@debora.si, tel.: 01/242 99 00, 01, 04, 05, faks: 01/242 99 06.

Spletna stran www.najhrana.si in vse, kar je na njej in v knjigi NAJHRANA ZA NAJZDRAVJE, je zaščiteno po Zakonu o avtorski pravici. Kakršnakoli objava in razpolaganje na kakršenkoli način z deli besedila ali s celotnim besedilom je dovoljeno edinole na podlagi pisnega dovoljenja nosilca avtorske pravice Debore, d.o.o., Ljubljana.