Najhrana za najzdravje

Nadomestki: rdeča lubenica, grenivka z rožnatim mesom, kaki, papaja z rdečim mesom, guava (granatna hruška).

Paradižnik uvrščamo med najhrano zaradi njegovih dobrodejnih učinkov. Uživamo ga lahko celo leto, to pa zato, ker se v predelanih paradižnikih skriva velika moč.

Paradižnik je postal priljubljen šele ob koncu devetnajstega stoletja. Nekdaj so ljudje menili, da je paradižnik nevaren in strupen. Več o tem v knjigi na straneh 198-199.

Ali ste vedeli, da paradižnik v resnici ni zelenjava? Botanično namreč spada med sadje. Leta 1893 pa ga je v ZDA vrhovno sodišče uvrstilo med zelenjavo zato, da so kmetje plačevali manjšo tarifo za transport.

Likopen (karotenoid), ki daje paradižniku rdečo barvo, največ pripomore k zdravilnemu učinku paradižnika na zdravje, poleg tega pa je tudi učinkovit uničevalec prostega kisika v prostih radikalih. Ljudje, ki uživajo velike količine paradižnika, veliko redkeje umirajo za vsemi oblikami raka v primerjavi s tistimi, ki uživajo malo ali nič paradižnika. Več o tem v knjigi na straneh 199-200.

Likopen je pomemben del antioksidacijske obrambne mreže v koži in lahko samostojno ali v kombinacijami z drugimi hranilnimi snovmi iz hrane poveča zaščitni faktor kože. Tako povečamo zmožnost kože, da se upre napadom škodljivih sončnih žarkov. (To velja za kuhan ali predelan paradižnik.). Likopen lahko posredno zmanjšuje tudi tveganje za nastanek starostne degeneracije rumene pege. Paradižnik je poleg likopena tudi bogat vir drugih hranilnih snovi, ki se pri pospeševanju zdravja in vitalnosti med sabo dopolnjujejo. Vsebuje malo kalorij, veliko prehranske vlaknine in kalija. Več o tem v knjigi na straneh 200-201.

Paradižnik deluje zaščitno pri nastanku raka, predvsem raka na prostati. Z zviševanjem zaužitih porcij paradižnika se zmanjšuje tveganje za nastanek raka na prostati, tveganje za nastanek agresivnih tumorjev na prostati pa kar za 50 odstotkov. Zanimivo je, da je likopen karotenoid, ki ga je v žlezi prostati največ. Nove študije pa kažejo, da paradižnik pomaga varovati tudi pred rakom dojk, prebavil, materničnega vratu, mehurja in pljuč.

Ugotovitev, ki bo prav gotovo marsikogar zanimala je, da je predelan paradižnik v obliki omake in mezge pri zmanjševanju tveganja za nastanek raka bolj učinkovit kot surov paradižnik. Pri surovem paradižniku je likopen vezan na celične stene in na prehransko vlaknino. Čeprav predelava zmanjša raven vitamina C v paradižniku, pa pospeši skupno dejavnost antioksidantov, kar na koncu povzroči boljši učinek. Izdelki iz predelanega in kuhanega paradižnika vsebujejo dvakrat do osemkrat toliko likopena, kot ga je v surovem paradižniku. Likopen je topen v maščobah, potrebuje nekaj prehranskih maščob, da lahko prodre v krvni obtok. Več o tem v knjigi na straneh 202-204.

Vsi jo poznamo kot odlično sestavino, ki jo lahko uporabimo pri kuhanju. Lahko jo dodamo k raznim juham, omakam, enolončnicam ali drugim zelenjavnim jedem. Ima moč svežega paradižnika, le da je bolj skoncentrirana. Uživanje paradižnikove mezge zviša sončni varovalni faktor naše kože (SPF) in nas zavaruje pred poškodbami ultravijoličnih žarkov. Več o tem v knjigi na strani 203.

Paradižnik ima pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Likopen s svojim antioksidacijskim delovanjem v telesu nevtralizira proste radikale skupaj z drugimi močnimi antioksidanti v paradižniku (vitaminom C, betakarotenom). V nasprotnem primeru bi prosti radikali lahko poškodovali celice in celične membrane. Ta zaščita zmanjšuje tveganje za nastanek vnetij in tako tudi za napredovanje arterioskleroze.

Paradižnik je tudi dober vir kalija, niacina, vitamina B 6 in folatov. Hrana bogata s kalijem je učinkovita za doseganje primernega srčnega tlaka. Niacin ponavadi uporabljamo za zniževanje povišane ravni holesterola v krvi. Kombinacija vitaminov B 6 in folatov v paradižniku učinkovito zmanjšuje raven homocisteina v krvi. Povišana raven le-tega je namreč povezana z večjim tveganje za nastanek bolezni srca. Več o tem v knjigi na straneh 204-205.

Pica s podvojeno količino paradižnikove omake, razpolovljeno količino šunke in dodatkom zelenjave lahko postane najbolj priljubljena vrsta hitre hrane vaših otrok, predvsem vaših sinov, saj jih utegne v kasnejših letih obvarovati pred težavami s prostato.

Če fant v starosti med 13. in 20. leti zaužije veliko nasičenih maščob (npr. v hitro pripravljeni hrani), lahko to v njegovem poznejšem življenju poveča tveganje za nastanek raka na prostati. To je zelo močan argument, da pica (s podvojeno količino paradižnikove omake, z razpolovljeno količino šunke in dodatkom zelenjave) postane najbolj priljubljena vrsta hrane naših otrok, predvsem fantov.

Tako kot vsako živo bitje tudi rastline varuje ovoj pred škodljivimi vplivi okolja. Zato imajo olupki sadja velik pomen. Ne glede na to, ali gre za olupke jabolka, grozdja ali pomaranče, ima ta del sadeža največ antioksidantov, ki sadežu omogoča, da se upre napadom iz narave. Na splošno velja: čim večje je razmerje med olupkom in notranjosto sadeža, tem večja je njegova zmožnost antioksidacije. Vendar pozor! Olupki so tudi del sadeža, kjer se kopičijo pesticidi in škodljive bakterije, zato je treba pred uživanjem sadež oprati. Ne pozabimo tudi, da so najboljši tisti sokovi, ki imajo usedlino. Ta namreč vsebuje delčke olupkov in mesa sadeža in je odličen vir antioksidantov. Več o tem v knjigi na straneh 205-206.

Dobro je, da vsak dan zaužijemo nekaj likopena iz paradižnika, če je le to mogoče. Zapomnimo si tudi, da so predelani paradižniki učinkovitejši kot sveži.

Nekaj hitrih načinov, kako vnesti paradižnik v prehrano:

	Paradižnik dušimo na olivnem olju in zeliščih. S to omako lahko prelijemo različne jedi.
	Na soncu posušen paradižnik brez dodane soli lahko damo v sendvič.
	Pločevinko na kocke narezanega paradižnika dodamo juham ali enolončnicam.
	Naredimo pico doma z dodatno paradižnikovo omako in zelenjavo po izbiri.
	Naredimo si sendvič iz popečenega polnozrnatega kruha, obloženega z avokadom in omako s koščki paradižnika.

© ® ™ 2005, DEBORA, Ljubljana. ''Najhrana'', ''najzdravje'' in ''najhrana za najzdravje'' so zaščitene znamke Debore, Ljubljana.
©2004, 2005 DEBORA, LJUBLJANA
DEBORA, založništvo in promocija kulture, d.o.o., Lipahova ulica 23, 1000 Ljubljana.
Elektronska pošta:

info@debora.si, tel.: 01/242 99 00, 01, 04, 05, faks: 01/242 99 06.

Spletna stran www.najhrana.si in vse, kar je na njej in v knjigi NAJHRANA ZA NAJZDRAVJE, je zaščiteno po Zakonu o avtorski pravici. Kakršnakoli objava in razpolaganje na kakršenkoli način z deli besedila ali s celotnim besedilom je dovoljeno edinole na podlagi pisnega dovoljenja nosilca avtorske pravice Debore, d.o.o., Ljubljana.