Špinača

Nadomestki: listni ohrovt, kodrolistni ohrovt, listi gorčice, listi repe, kitajsko zelje, solata vezivka, oranžna sladka paprika.

 

Špinača vsebuje: Snovi, ki so jih do danes odkrili v tej vrsti najhrane:

 

Pika

več različnih rastlinskih in drugih hranilnih snovi, ki delujejo sinergijsko,

Špinača

Pika

karotenoide: lutein, zeaksantin in betakaroten,

Pika

antioksidante: glutation, alfalipoična kislina, vitamina C in E,

Pika

vitamin K (špinača je glavni vir vitamina K),

Pika

koencim Q 10 (špinača je poleg brokolija edina vrsta zelenjave, ki vsebuje znatne količine tega koencima),

Pika

vitamine B (tiamin, riboflavin, B 6 in folati),

Pika

minerale (kalcij, železo, magnezij, mangan in cink),

Pika

klorofil,

Pika

polifenole,

Pika

betain,

 
Pika

rastlinske omega-3 maščobne kisline.

 

 

Z uživanjem špinače vplivamo na: bolezni srca in ožilja, vključno s kapjo in koronarno arterijsko boleznijo, različne vrste raka, vključno z rakom širokega črevesa, pljuč, kože, ustne votline, želodca, jajčnikov, prostate in dojk, starostno degeneracijo rumene pege ter očesno mreno!

Dobra stran špinače kot najhrane je tudi, da ima odlične nadomestke. Zeleno listnata zelenjava je prav tako koristna, zaradi sinergije različnih vrst rastlinskih in drugih hranilnih snovi. Špinača je poleg brokolija edina vrsta zelenjave, ki vsebuje velike količine koencima Q 10. Več

 

ŠPINAČA IN VAŠE OČI

 

Rumena pega (makula) v očesu je odgovorna za centralni vid - ki ga potrebujemo za gledanje od blizu, na primer pri pisanju in šivanju, pa tudi za razločevanje oddaljenih predmetov in barv. Pigment rumene pege varuje oko pred starostno degeneracijo rumene pege. Čim nižja je raven pigmenta v rumeni pegi, tem večje je tveganje za nastanek starostne degeneracije rumene pege. Najučinkovitejša hrana, ki dviguje raven pigmenta v rumeni pegi, je špinača, listni in kodrolistni ohrovt, listi repe in gorčice, pa tudi rumeno obarvana hrana, kot je koruza ter jajčni rumenjaki in oranžne sladke paprike. Več

 

LUTEIN IN ZEAKSANTIN

 

To sta dva močna karotenoida v špinači. Če uživamo hrano, ki vsebuje lutein in zeaksantin neposredno vplivamo na razširjenost degeneracije očesne pege in tudi na razširjenost očesne mrene.

 

S povečano ravnijo luteina in zeaksantina se v rumeni pegi močno zniža količina škodljivih sončnih žarkov; le-ti dosežejo celice očesne mrežnice, ki proizvajajo vid. Oba karotenoida pomagata preprečevati tudi številne druge očesne bolezni (očesna mrena). Lutein in zeaksantin se v hrani vedno pojavljata skupaj, vendar v različnem sorazmerju. Zeaksantin samostojno blagodejno vpliva na preprečevanje degeneracije rumene pege. Priporočamo 12 gramov luteina na dan, le-ta nas preskrbi z različnimi količinami zeaksantina. Več o tem v knjigi na straneh 179-181. Oranžne sladke paprike vsebujejo veliko luteina in zeanksantina, pa čeprav ne spadajo v družino zelenolistne zelenjave. Tako je ta vrsta zelenjave odličen nadomestek za špinačo. Več

 

Še en vir luteina in zeaksantina je navadno jajce. Čeprav so v jajčnem rumenjaku izjemno majhne količine teh dveh karotenoidov, je zato ta količina toliko bolj učinkovita, saj se lahko izjemno dobro vsrka v krvni sistem. Poleg tega so jajca zelo hranljiva in dober vir vitamina B 12, riboflavina, selena, vitamina A in vitamina D. Kupujmo jajca, obogatena z omega-3 maščobnimi kislinami, ker s tem pripomoremo k zdravemu ravnotežju zdravih maščobnih kislin.

 

ŠPINAČA IN VITAMIN K

 

Špinača je bogat prehranski vir vitamina K. To je vitamin, ki v telesu ni shranjen v zadostnih količinah, zato ga moramo stalno vnašati s hrano. Pomemben pa je pri nastajanju šestih vrst beljakovin, ki jih telo potrebuje za ustrezno strjevanje krvi. Vitamin K je pomemben tudi pri zdravju žil. Že ena skodelica špinačnih listov na dan zadosti 190 odstotkom dnevnih potreb po vitaminu K. Več o tem v knjigi na strani 183.

 

ŠPINAČA IN BOLEZNI SRCA IN OŽILJA

 

Špinača je zdrava za srce in pomaga varovati stene žil pred poškodbami. To ji omogoča bogata zaloga karotenoidov in drugih hranilnih snovi. Poleg špinače vsebujejo največ karotenoidov še: listi rdeče pese in gorčice, listni ohrovt, kodrolistni ohrovt ter listi repe in regrata. K zdravju srca in ožilja pa pripomorejo tudi folati, ki se nahajajo v špinači. Ti sodelujejo pri izločanju nevarne aminokisline - homocisteina - iz telesa. Povišana raven le-tega je namreč povezana s povečanim tveganjem za nastanek srčnega napada in kapi. Folati, ki spadajo med vitamine B, pa sodelujejo tudi pri popravilu DNK in imajo veliko vlogo pri preprečevanju nastajanja raka. Več

 

ŠPINAČA IN RAK

 

Tveganje za nastanek skoraj vseh vrst raka lahko zmanjšamo, če pojemo veliko špinače, to pa zato, ker vsebuje visoko raven rastlinskih in drugih hranilnih snovi. V špinači je več različnih flavonoidov, ki so dejavni pri preprečevanju različnih stopenj napredovanja raka. Klorofil v špinači predstavlja močno orožje za boj proti raku. Pomaga preprečevati rast celic v tumorju in ima pomemben antimutageni učinek na številne vrste možnih škodljivih rakotvornih snovi. Glutation in alfalipoična kislina sta dva antioksidanta, ki varujeta telo in jih telo tudi ponavadi samo izdeluje. Špinača pa vsebuje že pripravljeni zalogo obeh snovi. Več

 

Lutein, še en močan antioksidant v špinači, krepi imunski sistem v telesu in tako brani telo pred številnimi vrstami raka. Zelena zelenjava je še posebno učinkovita pri preprečevanju raka na želodcu.

 

Splošno pravilo: čim temnejša je zelenjava, tem več učinkovitih rastlinskih hranilnih snovi vsebuje in močnejša je v boju proti raku in drugim boleznim.

 

RAZLIKE MED RAZLIČNIMI VRSTAMI LISTNATE ZELENJAVE

 

Vsa zelena listnata zelenjava ni enaka. Največ hranilnih snovi lahko dobimo, če kombiniramo različne vrste zelenjave. Špinača je kraljica zelenjave, saj vsebuje največ karotenoidov. Več

 

KALCIJ IN ŠPINAČA

 

Čeprav je špinača relativno bogata s kalcijem, pa je le-ta vezan na oksalate in zato ni tako biološko učinkovit. Kljub temu pa imajo oksalati v špinači izredno majhen vpliv na dostopnost kalcija iz druge hrane, ki jo uživamo poleg špinače. Z drugimi besedami, če poleg špinače uživamo jogurt ali kakšno drugo hrano, bogato s kalcijem, bomo še vedno imeli koristi.

 

ŠPINAČA V KUHINJI

 

Nekaj nasvetov kako najbolj preprosto pa tudi najbolje pripravili to najhrano, da bomo dobili kar največ možnih koristnih snovi, ne da bi nam vsakdanje uživanje vzelo veliko časa in preveč truda. Tako kot vsa listna zelenjava zgubi tudi špinača koristne vitamine, če jo namakamo v vodi. Več

 

Ali veste, kaj je to portulak ali navadni tolščak? Če bi ga videli, bi ga morda imeli za plevel. Pogosto ga namreč vidimo ob cestah, najdemo pa ga tudi ob robovih vrtov. Presenečenje pa je, da prav tako spada med najhrano, saj ga poznajo in uporabljajo v zdravilne namene že od antike. Je najboljši vir rastlinskih omega-3 maščobnih kislin in dober vir vitamina C, betakarotena in glutationa. Več o tem v knjigi na strani 189

 

 

© ® ™ 2005, DEBORA, Ljubljana. ''Najhrana'', ''najzdravje'' in ''najhrana za najzdravje'' so zaščitene znamke Debore, Ljubljana.
©2004, 2005 DEBORA, LJUBLJANA
DEBORA, založništvo in promocija kulture, d.o.o., Lipahova ulica 23, 1000 Ljubljana.
Elektronska pošta: info@debora.si, tel.: 01/242 99 00, 01, 04, 05, faks: 01/242 99 06.

Spletna stran www.najhrana.si in vse, kar je na njej in v knjigi NAJHRANA ZA NAJZDRAVJE, je zaščiteno po Zakonu o avtorski pravici. Kakršnakoli objava in razpolaganje na kakršenkoli način z deli besedila ali s celotnim besedilom je dovoljeno edinole na podlagi pisnega dovoljenja nosilca avtorske pravice Debore, d.o.o., Ljubljana.